Pri papigah odkrili nepričakovano navado, ki spominja na otroke

Živali, ki živijo v urbanih okoljih, se pogosto srečujejo z njim nepoznanimi ali nenavadnimi viri, kot so smeti, ulična drevesa, eksotične rastline ali invazivne vrste.

Študija, ki je bila objavljena v znanstveni reviji PLOS Biology, kaže, da je razširitev diete, prilagojene na vse novosti, za živali izjemno pomembna. A pri pokušanju nove hrane so pogosto previdne, saj vedo, da bi lahko bila hrana strupena ali pa vsebovala parazite.

Eno izmed orodij, ki jih uporabljajo pri tehtanju tega, ali je vredno poskusiti novega, je opazovanje drugih pripadnic njihove vrste – gre za socialno učenje.

To strategijo so doslej opazili pri divjih kavkah in vrancih. Laboratorijske študije na podganah na Norveškem so prav tako pokazale, da si te živali preference oblikujejo na podlagi diha, ki ga zaznajo pri drugih osebkih.

Obarvani mandlji

Po mnenju raziskovalcev so strategije socialnega učenja v naravi veliko manj raziskane v primerjavi z laboratorijskimi okolji.

Da bi ugotovili, ali divje papige uporabljajo to tehniko, so raziskovalci preučili več kot 700 divjih kakadujev v petih skupnostih v Sydneyju.

Dve papigi so prepričali v to, da sta poskusili mandlje, ki so bili umetno pobarvani na modro oziroma rdeče. Nato so razdelilnik hrane, v katerem so bili obarvani mandlji, uvedli v vseh petih skupnostih za 10 dni.

Ko so drugi kakaduji videli, da natrenirani papigi jesta mandlje, so radovedni posamezniki v eni posamezniki mandlje poskusili že po sedmih minutah, v drugi skupnosti pa v manj kot minuti, kaže študija. V obeh primerih so papige jedle obe barvi mandljev že od prvega dne.

V tretji skupnosti, kjer ni bilo naučenih papig, je trajalo štiri dni, preden so živali poskusile mandlje. A ko se je ena izmed papig odločila, da bo vendarle tvegala, se je za to v roku 10 minut odločilo še 15 drugih osebkov.

Raziskovalci so razširili eksperiment in po 20 dneh je 349 osebkov v petih skupnostih jedlo obarvane mandlje, še kaže študija.

Mlade papige zelo konformistične

Raziskovalci so ugotovili tudi, da so samci bolj vplivali na vedenje drugih samcev kot na vedenje samic. Samice papig so bolj pogosto spremenile svoje vedenje na podlagi socialnih informacij, ne glede na starost ali spol posameznikov, ki so jih opazovale.

"Morda je še bolj zanimivo to, da so bile mlade papige zelo konformistične in so posnemale odločitve večine, kar je bilo precej smešno opazovati, saj je enak trend mogoče opaziti med človeškimi otroki," je za CNN dejala Julia Penndorf, ki je raziskavo izvedla kot podoktorska raziskovalka na Avstralski nacionalni univerzi.

Odrasle papige je medtem bolj zanimalo, kaj bodo storili njihovi prijatelji oziroma papige, s katerimi so preživljale največ časa.

Zdi se tudi, da so papige uporabljale podobne tehnike za odpiranje orehov kot drugi njihovi vrstniki, s katerimi so preživele največ časa, je še eno zanimivost izpostavila Penndorf.